Tradicija – zanesljivost – celotna storitev

  • sl
  • ru
  • en
T: 01/52-12-362     M: 041/279-831      E: tajnistvo@stan.si

Intervju: Če bi mama zbolela v Ameriki, bi ali umrla ali bankrotirala

Dr. Matjaž Šebenik, je leta 1983 diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je najprej zaposlil kot mladi raziskovalec v Kliničnem centru na Oddelku za rentgenologijo in kardiologijo, nato pa se je leta 1990 odpravil v Združene države Amerike. Tam je med leti 1991 in 1995 opravljal specializacijo iz patologije na New York University, nato pa še subspecializacijo iz citologije.  Karierna pot ga je nato vodila najprej v Slovenijo, kjer je bil tri leta zaposlen kot citopatolog na Onkološkem inštitutu, nato pa spet nazaj v ZDA, kjer je delal v več bolnišnicah. Danes je zaposlen kot zdravnik v bolnišnici na Floridi, občasno pa dela tudi v zasebni bolnišnici v kraju Wichita v zvezni državi Kansas.

Omenili ste, da je ameriški zdravstveni sistem zelo drag. Ali lahko poveste kakšen primer?

Da, ameriški sistem je zelo drag. Nujno medicinsko pomoč dobiš zastonj, tudi če nimaš zdravstvenega zavarovanja, vse ostalo je pa zelo drago. Največja razlika med slovenskim in ameriškim sistemom je ta, da v Sloveniji, tudi če nimaš nobenega zdravstvenega zavarovanja in greš v najboljšo zasebno kliniko, dobiš vso oskrbo za približno 10 odstotkov cene, ki bi jo za enako oskrbo plačal v ZDA. Zavarovalnice sicer plačajo bistveno manj za zdravstvene storitve, kot če prideš kot zasebnik, saj kupijo večje število storitev in dobijo zaradi večje količine nižjo ceno storitve. Naj navedem primer. Za odstranitev ribje kosti iz želodca, kar traja 20 minut, je na primer treba plačati 7.000 dolarjev. Za odstranitev manjšega kožnega izrastka na vratu sem moral plačati 1.500 dolarjev.

Kakšna pa je cena zdravil v ZDA?

Cene zdravil v ZDA so neprimerljivo višje kot v Sloveniji. Na primer za zdravilo Oranozol sem v ZDA odštel 200 dolarjev, medtem ko enako zdravilo v Sloveniji brez zavarovanja stane 5 evrov, tako da ni primerjave.

Koliko znaša mesečni obrok za zdravstveno zavarovanje v ZDA?

Sam imam najcenejšo obliko zavarovanja Obamacare, kjer najcenejši mesečni obrok stane 621 dolarjev, pri čemer bom, če zbolim, iz lastnega žepa plačal prvih 8.000 dolarjev stroškov zdravljenja. V Sloveniji pa boste plačali okrog 30 evrov, pri čemer zdravstvena zavarovalnica v celoti krije stroške zdravljenja.

Ali lahko primerjate nivo zdravstvenih storitev v Ameriki in pri nas?

Je kar primerljiv, bi jaz rekel. Če greste v ljubljanski UKC ali pa na Onkološki inštitut, boste dobili približno tako oskrbo, kot če greste na Floridi v University of Miami. Bolnišnice v manjših slovenskih mestih npr. Slovenj Gradcu ali v Izoli so primerljive z manjšimi ameriškimi, npr. v West Palm Beachu. Pacient ima enako kvaliteto oskrbe kot v ZDA. Ni res, da imate slabo zdravstveno zavarovanje. To je fantazija vaših novinarjev.

Ali lahko poljubno izbirate, v katero bolnišnico boste šli, če ste zavarovani?

Odvisno od zavarovanja. Če imate najcenejše, HMO zavarovanje, morate vedno najprej do splošnega zdravnika, ki odobri zdravljenje, razen v nujnih primerih. Prav tako morate ostati v svoji mreži. Če imate sklenjeno nekoliko dražje, EPO zavarovanje, vam ni treba do svojega osebnega zdravnika, vendar morate ostati znotraj svoje mreže. Najdražje PPO zavarovanje pa nudi obisk kateregakoli specialista, kadarkoli. Vendar slednjega Obamacare ne nudi več.

Kaj pomeni delati v Ameriki v zasebni in državni bolnišnici?

Jaz sem delal v obeh sistemih. Bolnišnice v privatni lasti sicer dobro plačajo svoje zaposlene, vendar imajo izredno visoko delovno normo. V takšnih bolnišnicah je delovni čas, ”dokler delo ni končano”, zato na koncu meseca urna postavka zdravnika v privatni bolnišnici ni višja od tistega v državni. Privatne bolnišnice zasledujejo gospodarski cilj – dobiček. Menedžerji so plačani z delniškimi opcijami. Najvišji menedžerji so plačani npr. z 10 milijoni dolarjev letne plače in 50 milijoni dolarjev letno v delnicah, zato bodo naredili vse, da bo delnica rasla. V ta namen vodje korporacij vzgajajo svoje valpte, ki priganjajo zaposlene. Ko se zaposliš v privatni bolnišnici, postaneš njihov vazal. Za paciente bolnišnice, ki jo vodi korporacija, to ni najbolje. Dajanje informacij medijem ni dovoljeno. Ne zaslužiš slabo, a delaš enkrat več, zaslužiš pa samo polkrat več.

Koliko ur traja delovnik v ameriških bolnicah?

V zasebni bolnici je delovni čas, dokler ne narediš vsega. Delovniki so dolgi, tudi po dvanajst ur in še za vikend. Biti moraš priden, ubogljiv, ustrežljiv. V državni bolnici se dela manj.

Ali stroške izobraževanja plača delodajalec?

Izobraževanja so v ZDA precej draga. Pošljejo te na kakšen tečaj, lahko pa si kupiš kakšno knjigo, to se tam odšteje od davkov.

V Sloveniji nekateri zdravniki delajo dopoldne v javni ustanovi, popoldne pa pri zasebniku. Ali je podobna situacija tudi v ZDA?

Da, to je možno, če si zaposlen v državni bolnici. Če delaš v zasebni bolnici, se moreš odpovedati vsakemu drugemu zaslužku.

Ali obstaja kakšno jamstvo glede trajanja zaposlitve?

Zaposleni ste s 60 dnevnim odpovednim rokom, tako v javnih kot v zasebnih bolnicah, včasih pa še to ne.

Kateri so negativni učinki zasebnega zdravstva za paciente? Če bi v Sloveniji uvedli zasebno zdravstvo, kje bi se to za paciente najbolj neugodno spremenilo?

V Sloveniji je le en sistem državne bolnice, ki nudi dobro zdravstveno oskrbo, tako za revne kot za premožne. Slovenski sistem ne pusti, da bi si zdravljenje lahko privoščili samo premožni, revne bi pa pustili umreti. Moja mama je imela limfom in je na Onkološkem inštitutu dobila najboljšo nego, primerljivo z oskrbo, ki bi jo dobila na Harvardu, za katero ni plačala popolnoma nič. V ZDA bi zdravljenje limfoma plačali 300.000 evrov. Če bi bila v Ameriki, bi ali umrla ali bankrotirala. Tak sistem zdravstvenega zavarovanja, kot ga imate v Sloveniji, bi morali čuvati kot zenico svojega očesa. Večina ljudi ima povprečno bogastvo, ali pa so revni, tukaj in tam. Za takšne ljudi je slovenski zdravstveni sistem veliko boljši. Američanu, ki nima zavarovanja, bi svetoval, naj gre v Slovenijo v najboljšo bolnico in plača polno ceno zdravljenja, saj bo še vedno plačal eno desetino cene, ki bi jo plačal v ZDA. Američani bi prišli, samo ne vedo tega, jaz jim pa tudi nočem povedati, saj bi zrušili sistem tukaj.

V Sloveniji se veliko govori o korupciji v zdravstvu, predvsem pri javnem naročanju, in da je zato potrebna privatizacija zdravstva. Kaj menite o tem?

Jaz ne vem kako je v Sloveniji. Slišal sem za operacijske mize in Erik Brecelj je o tem pisal. Korupcija je povsod, le da ima v ZDA drugačno ime – lobiranje. Težko bi to komentiral, mislim pa da je zaradi privatnih interesov ljudi na vrhu korporacij veliko več žrtev v ZDA, kot pa v Sloveniji.

V Sloveniji Zdravniška zbornica in tudi sodni izvedenci s področja medicine le redko ugotovijo odgovornost zdravnika. Kako je to urejeno v ZDA?

V ZDA so tožbe proti zdravnikom nekaj vsakdanjega. Od slovenskih se razlikujejo v tem, da v ZDA zaradi strokovne napake zdravniki ne ostanejo brez licence, ampak samo brez denarja. Za odvzem licence v ZDA je potrebno nemoralno dejanje, medtem ko je strokovna napaka razlog za izgubo tožbe in posledično premoženja. Iz tega je izvzeto stanovanje in denar v pokojninskih skladih, vse ostalo premoženje pa je jamstvo za pacienta. Sam še nisem bil tožen, sem pa zelo previden, zato tudi nekoliko bolj počasi delam, vendar poznam primere, ko so bili zdravniki toženi čisto brez vzroka. Velikokrat se spori končajo s poravnavo.

Ali za večino zaposlenih zavarovanje plačuje delodajalec?

Da, za večino zaposlenih plačuje zavarovanje delodajalec, saj delodajalec zaradi količine zakupljenih zavarovanj dobi nižjo ceno zavarovalnine. Zraven tega pa zaposleni še sam nosi del zavarovalnine.

Doktor Šebenik, hvala lepa za vaše odgovore.